APDEJT.si

Vladimir Đukanović, član predsedstva SNS, je izjavil, da bi morali ukiniti vse državne univerze, ker naj bi znanje vodilo v anarhijo in ustvarjalo "vojne formacije za ulične nemire".

Sindikat prosvete Črne gore je obvestil Ministrstvo za prosveto, znanost in inovacije (MPNI) o organizaciji opozorilne stavke. Razlog za stavko je boj proti zmanjšanju plač zaposlenih v šolstvu, prizadevanje za sklenitev panožne kolektivne pogodbe in vzpostavitev socialnega dialoga z ministrstvom. Predsednik sindikata je napovedal, da bodo v primeru neustreznega odziva pristojnih sledili množični protesti. Stavka je predvidena za 1. september.

Članki so potrdili, da se Rusija sooča z naraščajočimi proračunskimi težavami zaradi velike vojaške porabe. Moskva se pripravlja na dvig davkov in zmanjšanje proračunskih izdatkov zaradi proračunskega primanjkljaja, padca prihodkov od nafte in plina ter upočasnjevanja gospodarske rasti. Čeprav je Putin julija napovedal zmanjšanje vojaške porabe, uradniki pričakujejo njeno povečanje.

Osječko-baranjska policija je aretirala 28-letnika, ki je s prevarami na spletu oškodoval več kot 50 državljanov za približno 200.000 evrov. Osumljenec je prek spleta ponujal različne izdelke, vključno s savnami in stambenimi kontejnerji, ki jih po prejemu plačila ni nikoli dostavil. V primer je vpletena tudi 29-letna soobsojenka.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil podporo prizadevanjem za vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini s sodelovanjem vseh strani. Pogovarjala sta se tudi o vrhu na Aljaski in odnosih med Turčijo in Rusijo.

V Banjaluki bosta 15. in 16. oktobra potekala že četrta edicija "Dnevov zavarovalništva Republike Srbske" (DORS). Dogodek bo osredotočen na investicijske in razvojne priložnosti v industriji zavarovalništva in bo namenjen strokovnjakom ter vsem, ki želijo slediti najnovejšim trendom in inovacijam v tej panogi.

Vlada Tuzlanskega kantona je na izredni seji odobrila dodatnih 488.800 KM za kapitalske naložbe in sanacijske projekte v šolskih objektih. Skupno je vlada za izobraževanje v letošnjem letu namenila približno 5,9 milijona KM iz programa kapitalskih izdatkov, kar potrjuje njeno zavezanost nenehnemu vlaganju v izobraževalno infrastrukturo.

V številnih mestih po Srbiji so potekala zborovanja državljanov, ki nasprotujejo blokadam in želijo normalno življenje. Shodi, organizirani v približno 50 krajih, so se zaključili hitreje od pričakovanj. Po poročanju Blica so jih organizirali Vučićevi privrženci. Protestniki so nosili srbske zastave in transparente.

Med protesti zaposlenih proti Microsoftovim pogodbam z Izraelom je bilo na sedežu podjetja v Redmondu aretiranih najmanj 18 ljudi. Protestniki so polili barvo po napisu Microsofta, blokirali most za pešce in poskušali postaviti barikado iz ukradenih miz in stolov.

Nizkocenovni letalski prevoznik Wizz Air krepi svojo prisotnost v Bosni in Hercegovini, še posebej na letališču v Tuzli. Podjetje bo od decembra 2025 ponujalo lete iz Tuzle v Keln, Hamburg, Maastricht in Malmö. Z odprtjem baze v Tuzli bo Wizz Air postal največja letalska družba v Bosni in Hercegovini, saj bo ponujala skupno 17 linij iz države, od tega devet iz Tuzle.

Indeksi S&P 500 in Nasdaq sta ponovno padla, predvsem zaradi padca vrednosti tehnoloških podjetij pred srečanjem centralnih bankirjev v Jackson Holeu, kjer se pričakujejo pomembne odločitve.

Delnice kitajskega proizvajalca igrač Pop Mart so poskočile za 12,5 % po objavi skoraj 400-odstotnega skoka čistega dobička v prvi polovici leta. Futu Holdings je poročal o več kot podvojenem dobičku v drugem četrtletju, medtem ko je kitajski draguljar Laopu Gold skoraj potrojil zaslužek zaradi močne rasti doma in v tujini. Pri Baiduju pa so se prihodki zmanjšali.

Taksist Ivan Madžar, ki je Novozelandki Carol Cowan za 1,05 kilometra vožnje zaračunal 1506 evrov, je bil že prej znan po visokih cenah voženj. Po objavi zgodbe je taksist denar vrnil.

Indija in Kitajska sta se dogovorili o ponovni vzpostavitvi neposrednih letalskih povezav in krepitvi gospodarskih vezi, vključno s ponovnim odprtjem obmejne trgovine na treh določenih točkah. Ta poteza je namenjena obnovi odnosov, ki so bili prekinjeni zaradi smrtonosnega obmejnega spopada leta 2020. Dogovor vključuje tudi olajšave pri vizumih, kar naj bi spodbudilo trgovino in investicije med državama.

Donald Trump je ukazal, da se celotna mejna ograja med ZDA in Mehiko pobarva črno, da bi absorbirala več toplote in tako otežila prečkanje nezakonitim migrantom. Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, je potrdila, da je Trump to zahteval posebej.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost, Kaja Kallas, je izjavila, da bo EU nadaljevala s pritiskom na rusko vojno gospodarstvo. Novi sveženj sankcij proti Moskvi naj bi bil pripravljen do naslednjega meseca. Kallas je tudi poudarila, da se Putinu ne more zaupati glede spoštovanja obljub ali obveznosti.

Madžarska nizkocenovna letalska družba Wizz Air se vrača na tuzlansko letališče in ponovno odpira svojo bazo, ki je bila zaprta pred dvema letoma. S ponovno vzpostavitvijo baze, ki bo uradno odprta 23. decembra, bo Wizz Air v Tuzli namestil dve letali Airbus A3 in uvedel devet novih linij. To bo družbi omogočilo, da postane največja letalska družba v Bosni in Hercegovini. Poleg tega načrtujejo odprtje 100 novih delovnih mest, z možnostjo dodatnih 400, povezanih s širitvijo letov in storitev. Pričakuje se, da bo baza v Tuzli središče operacij Wizz Aira v Bosni in Hercegovini ter bo prispevala k 500.000 novim potnikom.

51-letni moški iz Krapinsko-zagorske županije je postal žrtev spletne prevare, ker je nasedel lažnim obljubam o vlaganju v delnice. Prevaranti so ga oškodovali za 100.000 evrov, kot so sporočili.

Predsedstvo BiH je sprejelo predlog proračuna za leto 2025. Denis Bećirović in Željko Komšić sta glasovala za, Željka Cvijanović pa proti. Cvijanovićeva je dejala, da je proračun 'nakaraden' in namenjen za 'akrobacije' visokega predstavnika Schmidta.

Pravobranilstvo BiH je pristojnim sodiščem in tožilcem predložilo dokazilo o plačanih sredstvih, zaradi česar so upniki umaknili predloge za izvršbo. Sodišča v Mostarju in Banjaluki so nato ustavila izvršilne postopke proti Bosni in Hercegovini ter Centralni banki Bosne in Hercegovine. BiH je družbi Viaducta izplačala več kot 51 milijonov evrov.